Človeški organizem je skupek različnih organskih elementov, to so celice, tkiva, kosti in mišice. Vse skupaj tvori celoto, smo individuum.

Naš organizem je glavni pri našem delu. Naše delo je dinamično in statično. Da bi lahko razumeli to delo moramo najprej ponoviti kako smo sestavljeni.  Ko spoznamo naš organizem lahko spoznamo še razliko med statičnim in dinamičnim  mišičnim delom.

 Kako sem grajen?

 Celica: vsak človeški organizem je sestavljen  iz celic. Celice v našem telesu predstavljajo osnovne sestavine  vseh tkiv, so žive strukture s številnimi lastnostmi  in nalogami.   Med osnovne  posebnosti  celic štejemo sposobnost  izmenjave snovi,  rast,  občutljivost, gibljivost ter razmnoževanje. Z diferenciacijo oblike in strukture postane  celica sestavni gradbeni element različnih tkiv, ki v najrazličnejših  sestavinah  predstavljajo posamezne organe.  Ti so okarakterizirani z enovitostjo  svojih  oblik in struktur. Tkiva in organi se lahko združujejo tudi  v sisteme.

Tkiva: tkivo lahko opišemo kot skupino enako grajenih  celic, ki pa glede funkcij,  ki jih opravlja,  predstavlja  funkcionalno zaokroženo celoto. Tako lahko tkiva razdelimo v posamezne tkivne vrste:

  • epitelna tkiva (pokrivajo notranje ali zunanje površine);
  • podporna tkiva (nudijo podporo in opravljajo procese izmenjave);
  • mišična tkiva (gibi s kontrakcijo) in
  • Živčna tkiva (nastajanje in prevajanje živčnih dražljajev).

Podporno tkivo lahko razdelimo v:

  • embrionalno vezivno tkivo (mezenhim),
  • retikularno vezivno tkivo,
  • vezivno tkivo odraslih,
  • maščobno tkivo,
  • hrustanec,
  • skelet.

Čim bolj je pri posameznih tkivnih vrstah prisotna  podporna funkcija, tem manjša je presnovna funkcija in obratno.  Pri vseh vrstah podpornega  tkiva je med osnovnimi celicami vedno več ali manj intercelične snovi, ki pa je lahko tekoča, poltekoča ali čvrsta.

Kostno tkivo predstavlja najvažnejši del pasivnega gibalnega aparata. Tako varuje možgane,  kostni mozeg in čutila, kostno ogrodje pa daje telesu obliko. S stalno  gradnjo,  razgradnjo  in presnovo obdrži kost  svojo  značilno obliko,  za kar  pa skrbe  osteoblasti  (celice, ki tvorijo kosti),  osteociti  (celice, ki so  z vseh strani  obkrožene  z osnovno kostne substance)  in osteoklasti  (celice, ki razgrajujejo nastalo kostno substanco).

Kosti: osnovna kostna substanca  je deloma organska,  deloma anorganska.  Pri odraslih sestavlja osnovno kostno substanco tretjina osseina, dve tretjini  pa mineralne soli. Karakteristična  vlakna vezivnega tkiva so kolagenska vlakna,  ki s pričvrščanjem v osnovno kostno substanco  dajejo  kostem  precejšnjo prožnost.  Približno 99 % kalcija v telesu se nahaja v obliki mineralnih  soli v kosteh, 85 % teh soli je kalcijev fosfat. Kalcijeve soli so za rentgenske žarke neprehodne.

Po obliki ločimo ploščate, kratke in dolge kosti.  Primer  ploščate kosti je lopatica, kratke kosti hrbtenično vreteno in dolge kosti stegnenica. Pri dolgih kosteh ločimo srednji, daljši del (diafiza), in sklepni,  krajši del (epifizia).  Apofiza pa se imenuje izboklina kosti, na kateri so pričvrščene tetive. Vezivno tkivo, ki obdaja  kosti, imenujemo  periost,  ki prehranjuje  kosti in kostni mozeg.  Kostni mozeg, ki se nahaja v notranjosti kosti, tvori  rdeča krvna  telesa, granulocite in krvne ploščice (trombocite).

Mišice: mišično tkivo se odlikuje s hitrimi  skrčenji (kontrakcijo),  ta skrajšava mišic pa predstavlja aktiven element gibanja.   Krčenje je splošna lastnost  citoplazme  ter omogoča ameboidno gibanje in fagocitozo.  Mišica pa se lahko skrči šele tedaj, ko so njene celice ali vlakna vzdražena.  Kot  dražljaj deluje živčni impulz,  lahko pa tudi  mehanski, kemični, električni in toplotni dražljaji,  seveda mora  biti mišica prevodna za opisane vrste dražljajev. Mišično skrčenje ali kontrakcija je fizikalno­ kemični proces, samo krčenje mišičnih fibril pa se izraža kot mehansko delo.

Nadaljevanje sledi v naslednjem zapisu…

Prijava na e-novice

Brezplačne e-novice

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Privacy Settings saved!
Nastavitve zasebnosti

Tukaj lahko vidite in nastavite, kateri piškotki se naložijo na stran ob vsakem obisku.

Nujni piškotki za delovanje spletne strani.

Piškotki, ki so obvezni za pravilno delovanje spletne strani
  • wordpress_test_cookie
  • wordpress_logged_in_
  • wordpress_sec

Zavrni piškotke
Sprejmi piškotke
Scroll to Top
Scroll to Top